ŠPORTNO križišče

Capello: angleški rabelj ali odrešenik?

In končno so ga dobili. Ne Mourinho, ne Ferguson, ne Lippi. Capello. Na Otoku pa namesto, da bi se veselili, da imajo enega najboljših nogometnih strategov na svetu, mnogi godrnjajo: ’Čemu spet tujec?’

Najbolj glasen angleški nogometni ksenofob je Harry Redknapp. Trener, ki bi bil bržkone v najožjem krogu kandidatov za novega selektorja, a so ga hitro odpikali zaradi mnogih nepravilnosti pri prestopih (beri: pri marsikaterem je vzel podkupnino, lep kupček denarja od igralčevega fotra/menedžerja/mecena po principu ti meni delček prestopnine, jaz igralcu mesto v ekipi, ko ga prodamo, pa si še malo razdelimo denarja. To je razkrila že famozna BBC-jeva oddaja Panorama). In Redknapp zdaj v besu, ker je bil daleč najboljši domači kandidat in pri 60-ih nikoli več ne bo dobil takšne priložnosti, da bi vodil izbrano vrsto, pravi, da je bilo imenovanje Capella popolnoma nepotrebno. Da moderni selektorji niso več vrhunski trenerji nogometne igre, saj Gerrarda, Terryja in Rooneya nihče več ne bo učil, kako igrati nogomet. ‘Selektor mora izbrati in organizirati svojo ekipo, v igralce vcepiti zmagovalno miselnost in položiti temlje igre, na podlagi katerih lahko iztisneš največ iz njih,’ pravi Redknapp. ‘Kdo pa potrebuje Klinsmanne in Capelle? Saj vrhunski trenerji sploh ne obstajajo več.’

Kljub vsej zgrešeni ksenofobiji ima Redknapp prav. Selektor pa tudi trener vrhunskega kluba mora biti dober psiholog. Znati mora vsak nogometni ego spraviti na svoje mesto. Odličen primer takšnega modernega trenerja je Frank Rijkaard v Barceloni. Nizozemec ni ravno nek nogometni nadstrateg, ki bi taktično nadmudril svojega nasprotnika, toda vse Barcine zvezdnike: Deca, Ronaldinha, Eto’oja, Puyola in Henryja zna kontrolirati. No vsaj znal je, ko je Barcelona lahkotno dvakrat osvojila la ligo, zadnje čase pa je ta že skrhan moštveni duh začel pokati po šivih. Dober trener-psiholog je bil tudi Vicente del Bosque. Stari čičo ni kaj dosti kompiriciral pred tekmo in svoje madridske galaktike ni nadlegoval s kompliciranimi taktičnimi zamisli. Enostavno je rekel: ‘Fantje, saj znate igrati, pejte na igrišče in to pokažite.’ Podobno je poskušal tudi slovenski selektor Brane Oblak, a občutno manj uspešno.

Torej, ali je Capello pravi ali ne? Goriški Fabio je vrhunski trener, o tem ni dvoma. Sedem scudettov, dve la ligi, tudi liga prvakov, to vse govori njemu v prid. Taktično je izjemen, zna se prilagajati in tudi narekovati tempo tekme. Anglija morda ne bo igrala lepega nogometa, učinkovitega pač. Dvakrat je prevzel Real, obakrat ga je vodil le eno sezono, vsakič osvojil ligo z grdo, a uspešno igro, hkrati pa naredil osnovo, na kateri se je zgradila šampionska in kar je za madridiste najpomembnejše atraktivna ekipa. Capello zna igrati na rezultat. Pod njegovim vodstvom Anglija nikoli, ampak nikoli ne bi izpadla v kvalifikacijah, ko iz zadnjih dveh tekem potrebuje le točko. Znameniti angleški medijski predvsem tabloidski pritisk mu ni španska vas, saj je vodil Real in Milan. Toda, kar je najbolj pomembno, Capello zna uspešno voditi moštvo polno zvezdnikov. Gullit, van Basten, Rijkaard, Totti, del Peiro, Cannavaro, Ronaldo, Beckham. Impozanten spisek, ki ovrže Redknappove dvome, da Capello ni dovolj dober psiholog za angleškega selektorja. Vse premierligaške primadonne bo postavil na svoje mesto in če bo treba, in treba bo, bo s trdo roko vspostavil hierarhijo v ekipi. Nič več prijateljevanja z igralci kot McClaren, ki je želel biti šef, selektor in best buddy vse v enem, a bil le eno, nedorasel mestu angleškega selektorja.

Capello je pravi. Oziroma najbolj pravi. Od vseh kandidatov on najbolj zagotavlja rezultatsko uspešnost. Zdaj se bo videlo iz kakšnega testa so Angleži te tako opevane zlate generacije, ki še ničesar ni dosegla. So tudi oni pravi?